Vsi potniki, tako tujci kot slovenski državljani, ki bodo vstopali v Slovenijo z letalom (vsi leti, tudi zasebni) ali ladjo (samo križarke), bodo morali od 16. avgusta 2021 naprej pred vstopom v državo izpolniti digitalni obrazec za sledenje potnikov (elektronski obrazec PLF).
Za izpolnitev obrazca kliknite na https://app.euplf.eu.
Gre za obrazec, ki omogoča lažje sledenje stikom v primerih, kadar so potniki med potovanjem izpostavljeni nalezljivi bolezni. Podatke, ki jih potniki posredujejo, lahko epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje uporabi za hiter stik s potniki in njihovimi kontakti, da prepreči nadaljnje širjenje bolezni in zaščiti zdravje potnikov. Spletna stran https://app.euplf.eu predstavlja enotno vstopno točko za zbiranje elektronskih obrazcev PLF (Passenger Locator Form) in hkrati omogoča lažje in hitrejše zbiranje ter izmenjavo podatkov med državami članicami EU, s čimer je sledenje stikom potnikov bolj učinkovito in uspešno.
Več o elektronskih obrazcih za sledenje potnikov najdete na https://www.euplf.eu/sl/eu-dplf-2/index.html.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor (IATA: MBX, ICAO: LJMB) je drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji in edino poleg letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, primerno za mednarodni komercialni letalski promet, opremljeno z ILS.
Leta 2008 je bilo preimenovano po aviatiku in konstruktorju leta – pionirju letalstva - Edvardu Rusjanu DRI upravljanje investicij, d. o. o. začasno izvaja storitve obratovanja letališča Edvarda Rusjana Maribor na podlagi pogodbe, sklenjene z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije. Trenutno letališče najbolj uporabljajo za šolanje pilotov.
| LETALIŠČE | |
|---|---|
| UPRAVLJALEC: | DRI UPRAVLJANJE INVESTICIJ, d. o. o. |
| PRIČETEK DEJAVNOSTI: | 29. 5. 1976 |
| OZNAKA: | ICAO: LJMB, IATA: MBX |
| REFERENČNA TOČKA: | 462848N 0154110E NA 1250 M BRG 143° GEO OD PRAGA 14 |
| LEGA: | 168°; 9 km od MARIBORA |
| VZLETNO-PRISTAJALNA STEZA | |
| USMERJENOST STEZE: | 32/14 |
| DOLŽINA: | 2.500 m |
| ŠIRINA: | 45 m |
| VOZNE STEZE | |
| A: | 20 m |
| B: | 30 m |
| C: | 26 m |
| LETALIŠKA PLOŠČAD | |
| DOLŽINA: | 460,5 m |
| ŠIRINA: | od 111 m do 125,8 m |
| TEHNIČNI PODATKI: | PREVZEMI DOKUMENT [PDF] |
DRI upravljanje investicij, d. o. o. začasno izvaja storitve obratovanja letališča Edvarda Rusjana Maribor na podlagi pogodbe, sklenjene z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije.
Več o družbi DRI upravljanje investicij, d. o. o.
| JASNO 1°C |
| JUGOZAHODNIK 2.5m/s |
| VLAžNOST 90% |
| TLAK ArrayhPa |
| VIDLJIVOST 20km |
Ustanovitev Letalskega centra Maribor, najstarejšega slovenskega letalskega kluba
Na lokaciji obstoječega letališča zgradijo letališče Skoke, ki je nadomestilo nekdanje civilno-vojaško letališče Tezno
Odprtje letališča Maribor za komercialni promet.
Letno prepeljanih preko 80.000 potnikov.
Obnova vzletno-pristajalne steze in letališke ploščadi
Na pobudo Aerodroma Maribor d. o. o. in državljana Silva Škornika Vlada RS sprejme sklep o preimenovanju letališča Maribor v Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Odprtje novega potniškega terminala, zgrajenega tudi z evropskimi sredstvi
Ministrstvo za infrastrukturo letališče odda v začasno upravljanje družbi DRI upravljanje investicij, d. o. o.
Edvard Rusjan, aviatik in konstruktor letal, se je rodil 6. junija 1886 v Trstu očetu Francu, ki je bil sodar, in materi Furlanki Grazii Garbas. Leta 1890 se je družina preselila v Renče, nato v Gorico. Šolal se je v Trstu in Gorici, kjer je obiskoval osnovno in meščansko šolo ter večerni trgovski tečaj. Bolj kakor sodarstvo, ki se ga je bil izučil doma, ga je veselila mehanika. Športno se je začel udejstvovati kot kolesar in se kot član kolesarskega društva Gorica udeležil več tekem tudi v Zagrebu, Celovcu, Gradcu in Italiji na dirkalnem kolesu, ki si ga je napravil sam. Prve pojme o letalstvu je zajemal iz časopisja in začel z modelarstvom (1905). L. 1909 je po lastni zamisli izdelal maketo letala normalne velikosti, namestil na njej bencinski motor in z njo dosegel prvi odskok od tal. Da bi bolje spoznal konstrukcijo letal in tehniko letanja, je dobil po italijanskih športnih tovariših zvezo s turinskim tovarnarjem motorjev Müllerjem in ga zainteresiral za svoj načrt 4-cilindrskega lahkega avionskega motorja (Gazetta dello sport 1909). Septembra 1909 si je ogledal letalske tekme v Bresciji, se seznanil z Blériotom in raznimi oblikami letal. Z Müllerjevim posredovanjem je prišel do pravega motorja (anzani), ga vgradil v svoje novo letalo, ki ga je izdelal z bratom Josipom. Z Edo I — tako je imenoval svoj biplan — je 25. novembra 1909 dosegel prvi vzlet na Velikih Rojicah pri Gorici.
6. decembra se mu je med vajami pred številno publiko letalo razbilo ob pristajanju, a motor je ostal še uporaben. Ob podpori prijateljev je do 13. februarja 1910 zgradil izpopolnjen biplan Edo II. Z njim je na Velikih Rojicah 27. marca poletel že 20 m visoko in 1 km daleč. Stik z zagrebškim športnikom in podjetnikom Mihajlom Merćepom mu je to leto omogočil obisk svetovne razstave letal v Parizu in nabavo močnejšega motorja (gnome). Preselil se je k družabniku v Zagreb, 12. Novembra končal konstrukcijo novega monoplana in z njim dosegel vzlet že po 28 m. Na javni produkciji 26. decembra 1910 v Zagrebu je doživel pravi triumf (okoli 100 m višine in 10 minut letenja). Z Merćepom sta zasnovala turnejo po Balkanu, toda že pri prvi produkciji 8. januarja 1911 v Beogradu je močan veter treščil letalo ob obzidje kalemegdanske utrdbe in Edvard Rusjan je zaradi poškodb, dobljenih pri padcu, med prevozom v bolnišnico umrl. Pri veličastnem pogrebu mu je naslednji dan govoril Branislav Nušić. Z veliko domiselnostjo, požrtvovalnostjo in nedopovedljivo voljo je Edvard Rusjan kot pionir slovenskega in jugoslovanskega letalstva dosegel za svoj čas velike uspehe in prispeval k splošnemu napredku aviatike. Razen številnih časopisnih objav se je dokumentacija o njegovih konstrukcijah in dosežkih izgubila.
Povzeto po:
Andrejka, R., Gspan, A.: Rusjan, Edvard (1886–1911). Slovenska biografija. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi528746/#slovenski-biografski-leksikon (5. julij 2019).
1°C